Pogrinjanje mize je umetnost, ki se je lahko naučimo tudi za pripravo svoje mize. V jedilnici je miza v centru pozornosti in pogled gosta, ki vstopi, se takoj usmeri k njej.

Kako pogrniti mizo?

Mercator

Pogrinjanje mize je umetnost, ki se je lahko naučimo tudi za pripravo svoje mize. V jedilnici je miza v centru pozornosti in pogled gosta, ki vstopi, se takoj usmeri k njej.

V tem besedilu je nekaj nasvetov in nekaj pravil olike, po katerih se lahko ravnamo, ob tem pa je priporočljivo, da zaupamo svoji ustvarjalnosti in da svoj domači prostor kar najbolj prilagodimo svojemu okusu.

Začnimo s splošnimi pravili, ki veljajo za vse priložnosti. Posebej se bomo posvetili postavitvi prta, serviet, krožnikov, kozarcev, pribora, vode in vina in osrednjemu delu mize.

Prt

Lepše prte (lanene ali platnene) shranimo za posebne priložnosti ter formalna srečanja. Za neformalne obiske prijateljev, kot so na primer rojstnodnevne zabave z bifejem, vrtne zabave ali rojstnodnevne zabave za otroke, pa lahko uporabimo papirnate prte.

Najboljša rešitev za vsako priložnost je bel prt, saj se sklada z vsemi drugimi dekoracijami in vrstami kozarcev ter krožnikov, sploh če so slednji že okrašeni. Če nam je ljubša pisana miza, jo poskusimo čim bolj barvno uskladiti, saj preveč barv lahko deluje prenasičeno.

Drugo ime za stil in eleganco je namreč preprostost. V resnici je do popolnosti zlikan prt brez vidnih sledov prepogibanja najboljši način, da dosežete eleganco. Nikar ne pozabimo, da ameriških serviet ne smemo nikoli uporabiti za formalne večerje.

Servieta

Tukaj ni natančnih pravil, lahko jo postavimo na desno ali na levo stran krožnika, kadar ni dovolj prostora, pa tudi na prostor na mizi med dvema gostoma. Ne pozabimo, da mora imeti vsak povabljenec najmanj 50 cm prostora.

Serviet ne prepogibajmo na umetelne načine. Papirnate serviete nikakor niso dovoljene na formalnih srečanjih, uporabljamo jih lahko le na piknikih, vrtnih zabavah ali na neformalnih večerjah za sorodnike in najbližje prijatelje.

Spodnji krožnik

Spodnji krožniki so zelo moderni, predstavljajo pa lahko velik problem pri pogrinjku. Postavimo ga na vsako mesto na mizi, kjer bo sedel gost in ga ne odstranimo. Nanj bomo postavili krožnik z jedjo, ki se bo v tistem trenutku stregla.

Spodnji krožniki so lahko drugačne oblike; lahko so iz istega servisa ali pa v kontrastu. Če je spodnji krožnik srebrn, mora biti usklajen s priborom, kar pomeni, da morata biti spodnji krožnik in pribor istega modela. In še nasvet: če pričakujemo veliko gostov, ne vztrajajmo pri uporabi spodnjih krožnikov, saj so le-ti lahko v napoto.

Nič zato, če spodnjih krožnikov nimamo. Mesto na mizi bo zapolnjeno s plitvim krožnikom za prvo jed. Zakaj plitvi krožnik? Zato, ker se globoki krožniki uporabljajo le za serviranje tekočih jedi, lahko pa tudi za serviranje testenin. Običajno krožnike prinesemo že polne; najbolj praktično je, da imamo blizu glavne postavljeno še manjšo mizo. Nanjo položimo jušnike ali posode s testeninami in od tam lahko hišna gospodarica postreže goste. Kakorkoli, bolje je, da prvo jed postrežemo na plitvih krožnikih, ni pa narobe, če jo postrežemo v globokih.

Če je predvidena predjed, jo postrežemo na majhnem krožniku, ki ga postavimo na nizkega. Po koncu predjedi odstranimo majhnega in nadaljujemo z globokimi krožniki (kadar goste postrežemo z juho, enolončnico ali testeninami). Le-te po jedi zopet odstranimo. Ostanejo pa veliki krožniki za glavno jed, ki jih odstranimo po zadnji slani jedi.

Kozarci

Na mizi morata biti najmanj dva kozarca, eden za vodo in drugi za vino. Postavimo ju nad nož na desni strani krožnika. Vodo natočimo v kozarce, še preden se gostje usedejo za mizo. Na mizi sta lahko tudi dva vinska kozarca, za belo in za rdeče vino. Če so na mizi trije kozarci, se osnovna postavitev ne spreminja. Če pa predvidevamo desertno ali peneče vino, bodo na mizi štirje kozarci in postavitev se bo zamenjala.

Začnemo s kozarcem za vodo, ki ga postavimo tik nad pogrinjek. Nadaljujemo v smeri urinega kazalca s kozarcema za vino (najprej kozarec za rdeče in nato za belo vino). Kozarec, ki bo uporabljen zadnji, postavimo v ozadje.

Vse kozarce postavimo na mizo le, če je na njej dovolj prostora, v nasprotnem primeru prinesemo kozarce za peneče vino skupaj s sladico. Pomnimo, da kozarcev med hodi ne odnašamo. Eden od načinov, da prihranimo prostor, je ta, da jih ne zvrstimo v ravno linijo, vedno pa moramo začeti z leve, in sicer s kozarcem za vodo. Če predvidevamo obrok, ki ga bo spremljalo samo peneče vino ali šampanjec, na mizo postavimo le dva kozarca; enega za vodo in drugega za peneče vino. Poleg tega nikoli ne redčimo vina z vodo, raje naredimo požirek vina in takoj zatem požirek vode.

Pribor

Pravila za postavitev pribora narekujeta logika in priložnost, vseeno pa obstaja nekaj osnovnih napotkov.
Na desno stran krožnika najprej postavimo nož z rezilom, obrnjenim navznoter (proti krožniku), in nato žlico, obrnjeno navzgor. Konec koncev, s katero roko pa držimo nož in s katero žlico? Na levo stran krožnika položimo vilice, prav tako obrnjene navzgor. Tako je tudi pravilno, saj medtem ko z desno roko režemo, vilice uporabljamo z levo roko. Edina izjema so vilice za školjke, ki jih postavimo skrajno desno.

Na zunanjo stran pogrinjka postavimo vedno tisti pribor, ki bo uporabljen kot prvi. Nemogoče je, da bi se zmotili, tudi če se znajdemo na poslovnem kosilu in imamo pred seboj celo vrsto pribora. Ameriški način postavljanja vsega pribora skupaj ni najboljša izbira. Če predvidevamo veliko hodov, prinašamo pribor sproti, skupaj z jedmi.

Pribor za sladico postavimo nad krožnik. Pribor za sadje v restavracijah ali na poslovnih banketih prinesejo vedno skupaj s sadnim krožnikom in umivalno skledico, postavijo pa jih po istih pravilih, ki veljajo za nož in vilice. Če pa smo na neformalnem ali družinskem kosilu, jih lahko postavimo na mizo že prej.

Osrednji del mize in rože

Pravilo številka ena je, da osrednji del mize okrasimo le, če imamo za to prostor. Nikar ne jemljimo prostora gostom na račun estetike. Pravilo številka dve pa je, da višina osrednje dekoracije ne sme biti pretirana, tako da se gostje lahko vidijo in pogovarjajo, ne da bi zraven telovadili. Visoki svečniki torej ne pridejo v poštev.

Kaj pa je potemtakem dovoljeno? Sveže rože so vedno dobra izbira, če le nimajo premočnega vonja, ki bi prekril vonj jedi. Barva rož mora biti usklajena s prevladujočo barvo celotne mize.

Glede sveč so mnenja različna. Dišeče sveče, tako kot dišeče rože, niso najbolj primerne, odsvetujemo pa tudi sveče, s katerih se cedi vosek, saj lahko povzročajo neprijetnosti. Edina izjema za ustvaritev prijetnega ambienta je posodica z vodo, na gladini katere plava bela svečka. Morda bi to lahko bila ideja za romantično večerjo v dvoje …

Olika za mizo


Stvari, ki jih za mizo ne počnemo nikoli ...

Gotovo gre bonton v korak s časom, vseeno pa obstajajo določeni vzorci vedenja, ki ne bodo nikoli zastareli, saj jih narekujeta spoštovanje do drugih in zdrav razum. Seveda imamo pravila, po katerih se ravnamo, tako doma kot na javnih mestih, na primer restavracijah. Poglejmo si, katerih stvari ne smemo za mizo početi nikoli.

Kajenje

Nevljudno je, če kadimo ob mizi, medtem ko drugi še jedo. To pogosto moti celo kadilce. Preden prižgete cigareto, je najmanj, kar lahko storite, da vprašate ali se vsaj malce ozrete naokoli.

Mobilni telefon

Ta oboževani predmet bi moral biti med obedovanjem izključen in skrit, tako kot v gledališču, v kinu, v cerkvi ali pa v konferenčni dvorani. Še posebej za mizo bi morali uživati v družbi drugih in v hrani. Če smo dosegljivi na telefon, drugim s tem pošiljamo jasno sporočilo: zame ste manj pomembni od tistih, ki me pokličejo. Da o obsedenosti s sporočili sploh ne govorimo. Grozno je videti nekoga, ki za mizo vsake toliko časa vrže oko na svoj strateško postavljeni mobilni telefon in preveri, če je prispel kakšen SMS. Izjemo lahko naredimo v resnih situacijah, ko moramo biti dosegljivi. V tem primeru se vnaprej opravičimo za možnost sprejetja nujnega klica.

Noge

Noge ostanejo vedno pod stolom, na katerem sedimo. Nikar ne pretegujmo nog, da bi se namestili udobneje. Običajno za mizo namreč nismo sami.

Roke

Osnovno pravilo je, da se hrane nikoli ne dotikamo z rokami, z izjemo kruha in sadja. Res pa je, da obstajajo določene navade, ki, če jim primerno sledimo, ne motijo nikogar. Pravzaprav škampe, rake, jastoga ali piščanca lahko povsem sprejemljivo jemo tudi z rokami.

In še to, na pomembnih večerjah je takšna hrana po navadi že razrezana oziroma pripravljena za zaužitje,  in s tem se izognemo uporabi rok.

Nadvse nevljudno je kriliti z nožem ali vilicami, posebej še, če so ti usmerjeni proti osebam za mizo. To vedenje je pogostejše, kot si mislimo.

Komolci

Komolci ne morejo poplesavati naokoli, kot bi si želeli. Kaj pa bi na to rekli sosedje pri mizi? Torej, ne jemo s komolci na mizi, ker s tem jemljemo prostor drugim ...

Servieta

Servieto uporabljamo seveda zato, ker ne želimo več biti priča prizorom kot nekoč, ko so si usta brisali s prtom. In, lepo vas prosimo, ognite se uporabi serviete za druge predele obraza, še posebej za nos!

Potem ko se usedemo, vzamemo servieto z mize in jo, prepognjeno na pol, položimo na kolena. Ko vstanemo, jo odložimo na levo stran krožnika, ne da bi jo zložili.

Pitje in žvečenje

Nikoli ne pijte in žvečite hkrati. Običajno pijemo po tem, ko smo pogoltnili grižljaj in si obrisali usta. Da bi se izognili prevročim ali premrzlim grižljajem, preverimo temperaturo hrane. Spakovanje, kremženje in razni glasovi ne izražajo sloga, še najmanj pa so zabavni.

Posamezen grižljaj tudi ne sme biti prevelik, vsekakor nas ne sme prisiliti, da bi preveč razprli usta. Z odprtimi usti ne žvečimo, med žvečenjem pa ne govorimo, saj pogled na kaj takšnega ni najbolj prijeten.

Skupna skleda

Če so na mizi sklede oz. posode, iz katerih si hrano vsak vzame sam, se moramo zavedati, da niso samo naše, ampak so skupne. Ne vrzite se takoj na hrano, postreči si morajo tudi drugi gostje.

Steklenica vode in steklenica vina

Če potrebujemo vodo ali vino, se ne stegujemo čez mizo, raje prosimo soseda, da nam poda steklenico.

Krožnik

Nikdar ne tlačimo hrane po krožniku z namenom, da bi se hitreje ohladila. V najslabšem primeru jo postavimo na rob krožnika. Hrane tudi ne pihamo, ne ovohavamo in se ob tem ne spakujemo. Da bi se temu izognili, je dobro, da smo prepričani v svoje naročilo, če pa smo v dvomih, vprašamo. Ni vljudno zavrniti nedotaknjen krožnik in ga potem nadomestiti z drugim. Seveda je drugače, če napaka ni naša. Vendar se tudi v tem primeru težave lotimo brez arogance. Kdorkoli se lahko zmoti.

Nož

Držimo ga v desni roki, kazalec pa se ne sme dotikati rezila. Nikoli ga ne približamo ustom. Ne uporabljamo ga za rezanje jajc ali zelenjave oziroma kakršnekoli nežne hrane.

Vilice

Ko jih držimo v desni roki, morajo biti konice obrnjene navzgor. Ko pa jih držimo v levi roki, ker imamo nož v desni, so obrnjene navzdol.

Žlica

Žlico ponesemo s konico proti ustom in ob tem ne srkamo. Lahko le narahlo dvignemo krožnik proti sredini mize, da lažje zajamemo zadnje grižljaje mineštre ali juhe.

Drugi nasveti

Pribora ne uporabljamo kot motiko ali lopato. Mesa ne režemo na majhne koščke, da bi lahko potem prestavili vilice v desno roko in tako jedli naprej. To počnejo otroci in kaže na pomanjkanje sloga.

Po jedi ne pustimo vilic in noža neurejeno na krožniku, saj ima vsaka postavitev pribora svoj pomen: vilica in nož odložena na robu, ena poleg drugega, nakazujeta, da smo končali s hranjenjem in da lahko gostitelj (ali natakar) krožnik odnese. Če pa bi se radi v miru še naprej pogovarjali, pribor prekrižamo na krožniku tako, da so zadnji konci na robu.

Sol in poper

Ne enega ne drugega se ne dotikamo z rokami, tako da je najbolje, če na mizo postavimo poprnico in solnico z žlico. Neprimerno je jed soliti ali poprati, še preden hrano poskusimo, s tem namreč kažemo nespoštovanje do kuharja. Najprej hrano poskusimo in šele nato solimo in popramo, če imamo raje bolj začinjeno hrano.

Zobotrebci

So najstrožje prepovedani! Ne uporabljamo jih in jih niti ne postavimo na mizo. Če si moramo očistiti zobe, se opravičimo in to naredimo v toaleti.

Odhod od mize

Običajno ne vstanemo od mize, medtem ko drugi še jedo. Če ne gre drugače, je najmanj, kar lahko storite, da se opravičite.